Papir kot surovina, polizdelek ali končni izdelek.

Ne glede na to ali je papir uporabljen kot surovina, polizdelek ali končni produkt, še vedno se v našem vsakdanu pojavlja kot nekaj samoumevnega. Spoznajmo njegove lastnosti!

V osnovi je definicija papirja ploščat produkt, načeloma svetle oziroma bele barve, proizveden iz polnil, veziv in prepleta rastlinskih vlaken, lahko deloma ali povsem v isti smeri in je namenjen tako zaščiti kot tudi in predvsem zapisovanju. Zapis lahko vršimo v obliki črk (besedila) ali črte (risbe) oziroma slike. Lahko ga pobarvamo ali potiskamo. Ob mečkanju lahko spreminjamo njegove mehanske lastnosti. Je organski proizvod, občutljiv na svetlobo, vlago, temperaturo in udarce, zato je pomembno kako ga hranimo. Skladiščenje papirja je zelo pomembno saj nikoli ne vemo kdo bo papir iz zaloge potreboval in iskal.

S spremembo lastnosti papirja v proizvodnem procesu lahko vplivamo na obnašanje papirja tako pri uporabi kot tudi na njegov izgled. Lastnosti papirja so tiste, ki papir ¨karakterizirajo¨, karakter pa narekuje njegovo uporabnost.

Format

Papir se lahko izraža v formatih z oznakami A, B in C po ISO 216 standardu, ki velja povsod razen v Združenih državah Amerike. Sicer so pole izražene tudi v merski enoti mm oziroma cm. Poznamo različne formate in oznake. Najpogostejši formati so A4 in A3, B1 in C1. Najpogostejše mere papirjev za tisk so velikosti 70 x 100 cm in 64 x 90 cm.

 

 

Vir: http://aja-vogrincic.splet.arnes.si/2013/06/11/risarska-orodja-in-papirji/

 

Gramatura/Teža

Gramatura se izraža v gramih na kvadratni meter (g/m2 ali gsm). Imamo različne teže/gramature papirja, ki pogojujejo namen uporabe. Nižje gramature 40 do 170 gsm so primerne predvsem za publikacije in knjižne tiskovine. Tiste najnižje so naprimer za navodila za zdravila, višje za embalažo in knjižne platnice. Primerna uporaba papirja pa ni odvisna samo od gramature, temveč tudi volumna in togosti.

Belina

Belina nam pove, kako bel je papir.  Poznamo različne beline, ki bi jih najbolje opisali kot topla, hladna, modrikasta, rumenkasta, sivkasta in rdečkasta. Tu gre predvsem za rahle odtenke bele proti opisanim barvam. Papir je še vedno navidezno bel. Najlažje je, če beline med seboj primerjamo. Pri tiskanju knjig je pomembno, da imamo papir, če se le da iz ene serije izdelave papirja, ker se lahko v proizvodnji belina malenkostno spreminja kljub enakim parametrom. Izraz, ki se pri tem uporablja je, da je papir iz iste ˝sarže˝. Vedno so možna rahla odstopanja. Kolika so ta odstopanja imajo proizvajalci zapisano v tehničnih listih.

Svetlost

Kako svetel je papir? Morda je predvsem tistim, ki se ukvarjajo z oblikovanjem bolj poznan izraz “brightness”. Svetlost papirja ni enako kot belina papirja. Pri svetlosti gre za odsev svetlobe od površine papirja.

 

Barva

Barvani papir se lahko odraža v masi ali površinsko. Barvne papirje ločimo v osnovi na tiste ki so barvani v masi in tiste, ki so barvani površinsko. Za slednje bi lahko rekli tudi, da so pobarvani. Kako jih ločimo? Papirji, barvani v masi, so enake barve kot je površina tudi v notranjosti. To lahko vidite, če papir strgate ali pogledate s strani. Papirji, ki so barvani le površinsko pa so v notranjosti beli, lahko tudi iz spodnje B površine.

 

 

Opaciteta oz. prosojnost

Prosojnost papirja, v kolikor je ta velika, načeloma moti, vsaj pri dvostranskem tisku, ker lahko tisk z ene strani moti branje zapisa na drugi strani. To se pozna predvsem pri knjigah z veliko vsebine.

 

 

Površina

Tukaj lahko govorimo o gladkosti in hrapavosti. Gladkost se povečuje z glajenjem papirja v proizvodnem procesu, pri tem papir izgublja na volumnu in hkrati pridobiva v izrazitosti odtisa. Z glajenjem se na površini zapirajo pore v katere prodira barva pri tisku. Ker več barve  ostane na površini je odtis bolj izrazit.

 

 

Volumen

Volumen pomeni debelino papirja, ki je pogojena z zračnostjo med vlakni. Izraža se v gramih na kubični centimeter (g/cm3). Takšni papirji imajo ob držanju v rokah občutek polnosti in bogatosti. So lažji in se uporabljajo predvsem za tisk knjig in publikacij. Nekateri papirji so prav zaradi volumna prestižnejši. Posledično lahko pri večjem volumnu  uporabimo nižjo gramaturo. Sicer je debelina publikacije zajetnejša, a je lažja.

Tek

Tek nam pove lego oz. usmerjenost vlaken v papirju.

Kadar vlakna tečejo vzporedno z dolgo stranico, pravimo, da je papir v dolgem teku: oznaka SB (nem. Schmalbahn) ali LG (ang. long grain).

Kadar vlakna tečejo vzporedno s kratko, je papir v kratkem teku: oznaka BB (nem. Breitbahn) ali SG (ang. short grain).

Podatek o teku je pomemben predvsem zaradi biganja, listanja, vezave in tudi tiskanja. Kadar se papir zgiba v smeri teka vlaken se ne lomi in je rob lepši.

pH vrednost

Pomeni kislost oziroma bazičnost papirja. Danes je večina papirjev (95%) pH nevtralnih. Bazični papirji imajo predvsem daljši obstoj zapisa.

Vlažnost

Vlažnost nam pove, koliko vlage vsebuje papir. Izraža se v procentih (%). Pri samem tisku je vlažnost pomembna zaradi vihanja in statičnosti papirja. Posledično se lahko pole med seboj lepijo, kar povzroča zastoj pri procesu tiskanja.

Kje v oglasu lahko izpostavite lastnosti?

Nekatere lastnosti vaših papirjev iz zaloge lahko pri oddaji oglasa izpostavite v poljih pod “Dodatne informacije o papirju”. Ostale lastnosti lahko izpostavite v opombah. V kolikor imate pri iskanju lastnosti papirjev težave nas lahko pokličete ali pošljete sporočilo na info@allin-paper.si. Pomagali vam bomo pri iskanju podatkov o lastnostih vašega papirja.

0 0 vote
Article Rating
Bodi obveščen(a)
Obveščen o
guest
0 Comments
Inline Feedbacks
View all comments