Teža papirja je ena od osnovnih lastnosti, saj narekuje še druge lastnosti kot so debelina papirja in togost. S poznavanjem lastnosti se veliko lažje odločate kaj bi bilo primerno za vašo tiskovino in predvsem, lažja je tudi komunikacija z vsemi sodelujočimi pri vašem projektu.
- Težo papirja merimo v gramih na kvadratni meter (gsm ali gm2).
- V pogovornem jeziku za težo papirja oziroma pole uporabljamo izraz gramatura.
Teža oziroma gramatura je predvsem odvisna od gostote mase papirja. Zaznavanje le te pa se naslanja na haptični občutek. Gramatura narekuje stik s papirjem in občutke ob držanju v roki, občutek med prsti. Prav tako gramatura v kombinaciji z gostoto, volumnom ter vlakni in tekom (usmerjenostjo in velikostjo vlaken) narekuje občutek moči, togosti, trdnosti, mehkobe oziroma lahkotnosti, prožnosti ali mlahavosti papirja. V kombinaciji zgornjih lastnosti lahko izbor papirja optimiziramo na tisto raven, ki nam in prejemniku zagotažvlja najbolj prijetno izkušnjo.
Čutnost in uporabniška izkušnja
Predstavljajte si vizitko na papirju z nizko gramaturo npr. 90 gsm, ali pa obsežen roman tiskan na običajnem mat ali celo sijaj premaznem papirju 170 gsm. V prvem primeru bi dobili v roke listič brez karizme (teže), v drugem pa izdelek z veliko težo, ki bi ga težko držali v rokah. Izkušnja ne bi bila v nobenem primeru prijetna in če pomislimo, da poteka zaznavanje izkušnje papirja skozi čutila, katerim včasih celo delno sledimo na nezavedni ravni, imamo slabo izkušnjo z izdelkom in vsem, kar je povezano z njim, avtorjem, vsebino, oblikovanjem, …
Opredelitev gramatur. Kje so meje prehajanja papirja v karton?
Kot papir, po standardih ICP (Inštutut za celulozo in papir), štejemo proizvode do 150 gsm, V praksi je ta meja med papirjem in kartonom lahko zamaknjena celo do 225 gsm. Nihajoči podatki nakazujejo na to kako pri papirju ne moremo posploševati in ima vsak produkt svoje karakteristike z lastnostmi, ki se podpirajo ali pa izpodbijajo. Opravka imamo z zelo organskim produktom, ki je navidezno stabilen.
Mejo med kartonom in lepenko (večplastno laminiran karton) določamo pri 600 gsm
- do 170 gsm = papir *po ICP standardih
- do 225 gsm = papir *v praksi
- od 170/250gsm do 600 gsm = karton
- od 600gsm naprej = lepenka
Katere gramature uporabiti v odnosu do končnega izdelka?
Odgovor na to je odvisen od tega, kakšen namen ima naš končni izdelek, ali bo končni izdelek imel nalogo nosilnosti ali pa varovanja (embalaže),…? Temu primerno bomo izbirali papir z lastnostmi, ki ustrezajo namenu in med temi lastnostmi bo gramatura imela veliko vlogo. Platnica knjige, ki knjigo tudi ščiti, verjetno ne bo iz enakega papirja kot notranjost knjige.
Primer knjige:
Mehka vezava knjige z vsebino romana
Zunanjost: od 250 do 350 gsm
Notranjost: od 70 do140 gsm
Vizitka
Vizitka je prvi stik z osebo , na katereo želite narediti vtis.Želite, da bi se vas, ko bi potrebovala nekaj v vezi z vami in vašim delom,na vas spomnila. Vtis naredite z nečim posebnim, z nečim, ki deluje močneje na nekoga kot karkoli običajnega. Po navadi so vizitke izdelane na papir od 250 gsm do 1800 gsm in več. Pri slednji gramaturi govorimo že o večplastnem kartonu oziroma lepenki.
Prava izbira in poznavanje različnih vrst papirjev
Izbira prave gramature narekuje namen končnega izdelka, zato je dobro poznati kako se teža v kombinaciji z drugimi lastnostmi, kot je debelina /volumen, odraža v praksi Npr. 150 gsm sijajno premazni papir je tanek, ima slabo opaciteto – je prosojen, a ga uvrščamo med težje papirje za tisk knjig glede na debelino. Na drugi strani imamo papir enake teže, nepremazni z volumnom (debelina) 1,4 in gramaturo 100 gsm. Takšna knjiga bo lahko po debelini presegala debelino knjige iz pramaznega papirja, a bo vseeno lažja.
*Pivna lepenka in premazni papir z označenima gramaturama in vidnim nekajkrat višjim volumnom
Gramatura in tisk
Ste se kdaj vprašali, zakaj se določeni papirji težje potiskajo kot drugi ali zakaj se določeni papirji iste znamke v procesu tiska zatikajo oziroma povzročajo zastoj?
Kot smo že pri formatu v prejšnjem blogu spoznavali, pri govoru o tisku največkrat mislimo na ofsetni in digitalni tisku. Tudi tokrat si bomo pobliže pogledali prav ta dva.
Tako offsetne kot tudi digitalne stroje se lahko prilagodi za tisk določene gramature. Obstajajo programi za počasnejši tek papirja skozi stroj, s čimer se prilagaja proces odtisa na papir. V praksi imajo v tiskarnah dva stroja- na enem tiskajo nižje gramature in tanke papirje (npr. obrazce, pogodbe, navodila, … ), papirje oziroma kartone višjih gramatur pa tiskajo na drugem stroju, ki ga imajo prilagojenega za močnejše papirje z višjo gramaturo, debelino in togostjo.
Na ofsetnem stroju lahko tiskate papir med 40 gsm in 450 gsm, vendar je to zadnja zgornja meja. Občasno se na trgu srečate tudi s tiskarnami, ki tiskajo na kartone do 550 gsm Seveda je temu prilagojena tudi hitrost tiska; ta je počasnejša, kot pri nižji gramaturi papirja.
Pri digitalnem tisku (dry toner) se srečujemo z upogibnim transportom papirja skozi stroj. Zaradi tega mora biti papir prilagojen in imeti manjšo togost. Tak papir je včasih bolj voljan (slabšalni izraz zanj je »cunjast«), papir ne deluje kompaktno, ima pa dobro procesno utečenost. Novejši stroji imajo manj kompleksen proces in veliko lažje potiskajo višje gramature papirja kot starejši, npr. 8 let in več let stari stroji. V kolikor tiskate na starejšem stroju lahko z zamenjavo teka papirja pri višjih gramaturah le te čisto uspešno tiskate. Papir, ki ima tek obrnjen vzporedno z valji, se veliko lažje ovija in upogiba, na ta način pa v procesu tiska tudi potuje bolj tekoče.
Verjetno se sprašujete, kako in kje potiskati papirje, ki imajo višjo gramaturo / težo / debelino. Največjo problematiko pri tisku predstavlja ravno upogibanje papirja. Zato papirje z višjo gramaturo in debelino, ki se težko ali se ne zvijajo tiskamo v procesih, kjer papir (karton) potuje ravno ali je položen na mizo. Takšen tisk lahko opravimo v sito tisk izvedbi ali na določenih ploterjih (flat-bed). Sicer je na področju embalaže zelo razvit flekso tisk, ki je namenjen predvsem embalažnim papirjem ter drugim materialom za embalažo.
Slika: Tiskarski proces v digitalnem stroju (dry toner)
Nihanje gramature
Papir je nehomogen material in kot tak je le na površini kolikor toliko enakomeren. Zato so v proizvodnem procesu možna odstopanja, katera so določena v tehničnih listih. Na primer 80 gramski papir lahko odstopa do nekje 5 %. Hitro lahko ugotovimo, da dejanska razlika med 75 gsm in 80 gsm niti ni tako velika, saj je po tehničnih specifikacijah lahko gramatura 75 tudi višja od gramature 80 .
Zanimivost:
Papir z oznako 80 gsm odstopa za 4% v minus – dejansko je 77 gsm.
Papir z oznako 75 gsm odstopa 4% v plus – dejansko je 78 gsm.
V tem primeru je papir z oznako 75 gsm lahko težji od papirja z oznako teže 80 gsm.
Slika: Tehnični list z odstopanjem gramature
Gramatura in cena papirja
Kot je pomemben format papirja, je pomembna tudi teža papirja, saj se osnovna cena izraža v evrih na tono. Torej 500 pol 75gsm papirja je ugodnejših kot 500 pol 80 gsm papirja.
Gramatura in volumen
Za voljo primera izhajamo iz standarda brezlesnega 80 gsm papirja, ki ima običajno volumen 1,1 cm3/g. Kadar želimo imeti papir, ki deluje bolj polno in ima dobro opaciteto, posežemo po papirjih z višjim volumnom: 1,4 ; 1,5 ; 1,7 ; 1,8 ; 2,0. Ti papirji so večinoma lesovinski in se uporabljajo z namenom tiska knjig (črkotisk).
V naboru brezlesnih in premaznih papirjev obstajajo papirji z višjim volumnom, ki imajo enako gramaturo kot običajni papirji. Tem papirjem pravimo tudi premium papirji, saj so cenovno višji rang od standardnih. Pri takšnih papirjih lahko posežete po gramaturi, ki je za stopnjo nižja. Nprimer namesto 140 gsm, izberete 120 gsm.
Takšni papirji bodo končnemu izdelku (knjigi ali katalogu) dali lahkotnost, voluminoznost, boljšo opaciteto in prestižnejši bogatejši videz.
Tiskovina na lesovinskem papirju
Gramatura in togost
Kot pri gramaturi in volumnu, je potrebno biti pozoren tudi na togost. Prepogibnost papirja je poleg teže odvisna tudi od kombinacije vlaken in polnil. Tako lahko dobimo zelo tog papir pri nižji teži in obratno.
Gramatura in opaciteta
Gramatura in opaciteta sta v soodvisnosti, saj je ponavadi opaciteta slabša pri nižjih gramaturah kot pri višjih. Odvisna je od prisotnosti polnil v papirni masi. Nekaj primerov:
Pri premaznem papirju se opaciteta izniči približno pri 200 gsm papirju. *To pomeni, da papir ni več prosojen.
Pri voluminoznejših papirjih pa je ta meja med 150 in 170 gsm.
Tanki papirji (thin papers), ki so pripravljeni za tisk navodil ali pa papirji za tisk slovarjev, enciklopedij in npr. biblije (biblični papir) imajo nizko gramaturo; od 25 do 50 gsm in zadovoljivo opaciteto za obojestranski tisk.
Gramatura v praksi
Nizke gramature (do 90 gsm):
25 do 60 gsm – navodila za zdravila in kozmetiko, tisk revij in časopisov
70 in 80 gsm – tisk knjig (črkotisk), pisarniški papirji za vsakdanjo rabo, tisk raznih navodili, tisk revij in časopisov, brošur manjšega formata, zloženk in reklamnih lističev (fly-jerjev)
90 gsm – tisk revij in knjig z boljšo opaciteto, zloženk
Srednje gramature (110 do 170 gsm)
Tisk notranjih delov knjig, revij, tisk zloženk, mehkejših platnic revij, reklamnih lističev (fly-jerjev)
Višje gramature (nad 200 gsm)
Tisk močnejših reklamnih lističev (fly-jerjev), platnic, map, vizitk, škatel in embalaže
Končni izdelki in gramatura
Zelo pomembna je izbira papirja s primerno gramaturo, saj nam bo ta do neke mere narekovala trdnost izdelka, s tem pa v primeru embalaže tudi manjšo možnost poškodbe. Vizitke se nam bodo kasneje poškodovale, platnice manj lomile in mečkale. Kot pri vseh stvareh imejmo tudi pri gramaturi v mislih, da ni za pretiravati. Ujeti ravno pravo razmerje med željenim efektom našega sporočila, gramaturo, formatom in togostjo je ravno tisto, kar naš izdelek lahko loči od drugih na trgu.
Za pomoč se lahko obrnete vedno na nas All in Paper – borza papirja.