Format je okvir v katerega vstavimo sporočilno vsebino. Od njega je odvisen prvi vtis prejemnika sporočila. Format nam govori o velikosti polizdelka – papirja ali pa končnega izdelka npr. kuverte, knjige, rokovnika, … Prav tako končni izdelek narekuje izbiro formata papirja pri naročanju ali iskanju. S pomočjo poznavanja formatov si lahko predstavljamo velikost izdelka ali formata samega.

Npr. vsi poznamo velikost A4 in z njo povezano veliko število izdelkov, kot so registri, razne mape, ovitki, shranjevalniki, police in predali, ki so vezani na A4 pisarniški papir. A4 je v merilu 210 x 297 mm, seveda te mere ne pozna vsak in tudi pogovorno raje govorimo o A4 formatu in ne o merilu.

 

Kateri formati so najbolj primerni za tisk?
Kadar govorimo o tisku se le ta največkrat nanaša na ofsetni in digitalni tisku. Pri digitalnem tisku je dobro biti pozoren za kakšen digitalni tisk gre, saj je tu cela paleta digitalnih tiskov, kateri se med seboj razlikujejo tako po lastnostih barv in načinu tiskanja, kot tudi po formatu.
Tokrat bomo omenjali dva in sicer ofsetni in digitalni tisk (dry toner).

Ofsetni tisk in standardni formati.
Pri tej vrsti tiska se navadno uporabljajo formati, ki so vezani na standardnimi format, saj se velikokrat tudi mere velikosti tiskarskih strojev označujejo po teh formatih.

Kateri so standardni formati, ki se najpogosteje uporabljajo za ofsetni tisk?
Za ta tip tiska se največkrat uporabljata formata v merilih 700 x 1000 mm in 640 x 900 mm, ki ju označujemo z B1 (dejansko merilo 707 x 1000 mm) in EURO format, kateremu je še
najbližje C1 v merilu 648 x 917 cm.

                     

Desna fotografija označuje največji format, ki se lahko tiska na dotičnem ofsetnem stroju.

Kateri so najpogostejši formati, ki se uporabljajo za digitalni tisk (Dry Toner – DT)?
Pri digitalnem tisku je najprej potrebno biti pozoren za kakšen digitalni tisk gre. Največkrat se pod to oznako uporablja Digitalni tisk Suhi toner, oziroma Dry Toner – DT.
V digitalnem tisku se največkrat uporablja format 320 x 450 mm, na katerega je digitalni tisk omejen. Sicer se lahko tiska digitalno DT tudi na večje formate, npr: 330 x 487 mm, po dolžini pa sodobnejši stroji sprejmejo in tiskajo do 600 mm.

Oznake in velikosti formatov za digitalni tisk:
SRA3plus – 320 x 460 mm
SRA3 – 320 x 450 mm

 

 

Pri digitalnem tisku je format določen z velikostjo kasete v katero se vstavlja papir. Večji format kot je 48,7 cm se tiska posamično in izven kasete.

Kateri so najpogostejši  formati za pisarniško in domačo rabo?
Ti formati so največkrat v velikosti A4 in A3. V tem primeru gre za laserske tiskalnike, ki delujejo po sistemu tiskanja DT in inkjet tiskalnike.
A4 – 210 x 297 mm
A3 – 420 x 297 mm

 

Papir Royal White 80 gsm, A4, trži Grafo Lit d.o.o.

Kakšne so mere in kako označujemo formate?

 

Kaj so prilagojeni formati?
Občasno se zaradi boljšega izkoristka formata pole pojavlja kot standard tudi format 640 x 880 mm, vendar redkeje. Pojavljajo se tudi formati:
720 x 1020 mm
720 x 1010 mm
640 x 920 mm
640 x 880 mm

Kaj so namenski formati?
So formati, ki so namenjeni točno določeni tiskovini. Njihov format narekuje končna velikost (format) tiskanega izdelka – tiskovine. Namenski format je iz strani proizvajalca papirnice narekovan v minimalnem količinskem naročilu, ki se po navadi giba okoli 3,5 tone in naročilu celih palet.

Zakaj namenski format?
Namenski formati so namenjeni predvsem boljšemu izkoristku tiskarske pole, s tem pa manj odpadku nepotiskanega papirja in nižji ceni končnega izdelka.

Kako je lahko odpadek denarna vrednost?
Predstavljajte si npr. format B1 – 700 x 1000 mm, katerega izkoristite zgolj 3/4. Za projekt potrebujete približno 3,5 tone papirja, kar je približno 5 palet. Za tono papirja ste odšteli 1000 €, pri tem pa zaradi končnega izdelka formata v izmet (odpad) odvrgli 1/4 papirja. Kaj hitro lahko izračunate, da se v odpadku dejansko nahaja 875 €.

Kateri format je najbolj primeren za tisk?
Najbolj primeren format je tisti, iz katerega je najboljši izkoristek papirja. Veže se na, kot že zgoraj opisani, končni format tiskovine. V ta namen se je dobro posvetovati s tiskarjem ter se seznaniti z osnovnimi formati in zmogljivostmi različnih vrst tiska.

Kako delimo formate papirja?
Formati se delijo po sistemu seštevanja. Po sistemu npr:
A3 = A4 + A4
B1 = B2 + B2

 

 

Formati končnih izdelkov
Formati končnih izdelkov so nekoliko večji kot pa je njihova vsebina (mape, kuverte, škatle in drugi papirnati izdelki). Pri kreiranju le teh je potrebno upoštevati maso in volumen papirja pri prepogibanju. Saj slednja ob neupoštevanju narekujeta težave pri vlaganju vsebine. Npr. kuverte so vedno nekoliko večje od vsebine – vsaj 5 mm po vsaki strani oziroma 10 mm večje od velikosti formata vsebine kot so npr. voščila, obvestila, čestitke ali drugega sporočila.

Zakaj je format končnega izdelka pomemben?
Format končnega izdelka je poleg barve prva lastnost izdelka, ki jo prepoznamo oziroma nas ta opozori nase v naši okolici. Veliki formati pritegnejo pozornost, zanimanje pa vzbudijo tako veliki kot intimno majhni. Odvisno od tega kaj, bi radi sporočili in s kakšnim namenom.

Npr. format katerega zložimo oziroma razložimo v veliki plakat lahko s svojo velikostjo vzbudi pozornost. Sploh, če v takšen plakat zre vsak posameznik v večji skupini.

Prav tako lahko pritegne pozornost majhen izdelek posebnega formata.

Kakšen format pritegne pozornost?
Tu se lahko vsi strinjamo, da pozornost vedno pritegnejo izven standardni formati. Pri slednjih je potrebno upoštevati možnost večjega odpadka, s tem pa višjo ceno končnega izdelka razen, če se format izdelka prilagodi papirju, ki je ostal od neke tiskovine. Npr. kot odrezek in končno možen odpadek.

 

Zakaj se formati papirja lahko zapišejo v drugačnem vrstnem redu?
Vrstni red zapisa merila formata se nanaša na tek vlaken. Tako lahko iz zapisa formata brez označbe preberemo tek vlaken v papirju. Zapis označuje s katero stranico tečejo vlakna vzporedno.
Zapis 640 x 900 mm, označuje tek vlaken po daljši stranici 900 mm medtem, ko 900 x 640 mm označuje tek vlaken po krajši stranici 640 mm pole papirja.
Sicer takšen zapis vedno spremlja še oznaka teka vlaken kot je npr. kratki tek: BB – nem. Breitbahn, SG – angl. Short Grain ali dolgi tek SB – nem. Schmalbahn, LG – angl. Long Grain.

Nekaj malega o teku vlaken si lahko preberete v prejšnjem blogu, kjer smo opisali lastnosti. Zakaj je to pomembno in več o teku vlaken zapišemo v enemu izmed naslednjih blogov.

0 0 vote
Article Rating
Bodi obveščen(a)
Obveščen o
guest
0 Comments
Inline Feedbacks
View all comments